E.A.S.T. (Essential Autonomous Struggles Transnational)
Me smo te ženske, ki so bistvenega pomena za zdravljenje celotnega sveta od pandemije. Opravljamo bistvena dela, kljub temu pa se pogosto znajdemo v bednih razmerah: naše delo je podplačano in podcenjeno; smo preobremenjene ali brez zaposlitve; prisiljene smo živeti v prenatrpanih krajih in nenehno vedno znova obnavljati dovoljenja za prebivanje. Vsakodnevno se spopadamo z moškim nasiljem – doma in na delovnem mestu. Site smo teh nasilnih in izkoriščevalskih razmer in nočemo molčati! Začele smo se organizirati v mreži, ki povezuje ženske, migrante in delavce v srednji, vzhodni in zahodni Evropi: to je Transnacionala bojev v bistvenih sektorjih, ali Essential Autonomous Struggles Transnational (EAST). 8. marca pozivamo vse, ki se borijo proti kapitalističnemu, patriarhalnemu in rasističnemu nasilju, da se pridružijo naši stavki !
8. marca stavkamo proti izkoriščanju naše produktivne in reproduktivne delovne sile. Z našim bistvenim delom, ki ga izvajajo medicinske sestre čistilke, učiteljice, delavke v trgovinah, logistični in sezonski delavci, plačani in neplačani gospodinjski uslužbenci in skrbniki otrok, starejših in bolnih, ohranjamo družbo na površju družbo, ki se že nekaj časa utaplja. Še posebej pri zaprtih šolah in vrtcih je breme varstva otrok in gospodinjskega dela na naših plečih. Med pandemijo smo mnoge med drugim izgubile službo, ker smo imele doma gispodinjska dela in otroke, za katere smo morali skrbeti. Naše delo je bistvenega pomena, doma in na delovnih mestih, pa vendar se ga degradira.
8. marca stavkamo proti zaostrovanju patriarhalnega nasilja! Nacionalne vlade uporabljajo pandemijo kot priložnost, da okrepijo patriarhat: na Poljskem s poskusom nadaljnjega omejevanja pravice do splava; v Turčiji s predlogom za izstop iz Istanbulske konvencije; na Madžarskem z omejitvami pravic transspolnih oseb in agendo proti LGBTQi+. Čeprav so nam rekli, naj ostanemo doma da bi bili na varnem, mnogi od nas sploh nimajo doma. In za mnoge druge so njihovi domovi vse prej kot varen prostor, saj živijo z nasilnimi partnerji in se med lockdownom borijo proti povečanemu nasilju v družini. Začel se je odprti napado, da bi se nas držalo v vlogi družbenih podložnikov, ki so podrejeni doma in izkoriščani v zunanjem svetu.
8. marca stavimo proti rasističnim in izkoriščevalskim režimom mobilnosti! Kot oskrbovalci in sezonski delavci migranti iz vzhodne Evrope nam je bilo dovoljeno, da pridemo do zahodnih držav, da bi tu opravljali bistvena dela, vendar smo to morali storiti na lastno odgovornost, brez zaščite ali socialne varnosti. Naše delo vzdržuje (zdravstveno) oskrbo na Zahodu, medtem ko na Vzhodu zdravstveni sistemi propadajo na plečih prezaposlenih in premalo opremljenih delavcev. Migranti in begunci iz EU in zunaj nje ostanejo v prenatrpanih domovih, taboriščih in delajo v nevarnih okoljih, medtem ko niso upravičeni do enake denarne pomoči, kot jo prejme lokalno prebivalstvo. Na neenako razdeljenem zemljevidu Evrope migranti plačujejo najvišjo ceno pandemije, kot tudi plačujejo najvišjo ceno izkoriščanja.
Zavračamo, da bi bili nujni samo za izkoriščanje in zatiranje! Navdihnjeni z nekdanjimi in nenehnimi borbami gradimo na izkušnjah svetovne stavke žensk, stavke Poljakinj in feministične borbe v Argentini za pravico do splava. Pričakujemo proteste in stavke medicinskih sester, zdravnikov, delavcev v oskrbi, negi, logističnih in sezonskih delavcev in delavk v Bolgariji, Gruziji, Avstriji, Romuniji, Veliki Britaniji, Španiji, Italiji, Nemčiji in Franciji. Učimo se iz boja proti romunski zakonodaji, ki prepoveduje razpravo o “spolu” v izobraževanju, nadnacionalnih mobilizacijah migrantov in demonstracijah za temnopolta življenja. Na podlagi kolektivnih izkušenj boja in njihove moči, da izpodbijajo status quo, pozivamo ženske, delavke, migrantke in LGBTQI +, da se nam pridružijo v stavki 8. marca. Naša stavka si prizadeva porušiti trenutne pogoje zatiranja in si prizadevati za naš glas pri pogojih za obnovo. S stavko se borimo za naslednje zahteve:
Osvoboditev od patriarhalnega nasilja v vseh oblikah! Nasilje nad ženskami povsod in torej tudi v Sloveniji ne vidimo kot osamljen dogodek, temveč kot del celotnega patriarhalnega sistema, ki nas med drugim želi spodbuditi k vlogi negovalk. Nočemo nositi bremena bistvenega dela, ki nam ga nalagajo nasilje in nadlegovanje. Nasprotujemo napadom ultrakonservativnih vlad in zahtevamo konec nasilju, ter zahtevamo varen, zakonit in brezplačen splav in kontracepcijo v vsaki državi. Zahtevamo takojšnjo ustavitev nasilstva in posilstev, političnih in zakonodajnih napadov na skupnosti LGBTQI +, ter ustavitev napadov na strukturno ranljivejše skupine in posameznice!
Višje plače za vse! Naš feministični boj za plače ni zgolj boj proti razliki v plačah med spoloma, temveč tudi proti kapitalističnim razmeram, ki ustvarjajo in reproducirajo še več plačnih hierarhij med narodnostmi, nacionalnostmi in celimi regijami. Medtem ko so bogati pandemijo videli kot priložnost, da si naberejo več bogastva, so nam naložili da nosimo breme varčevanja. Dovolj! Ne zahtevamo zgolj enakosti plač med spoloma, temveč višje plače za vse delavce! Zahtevamo transnacionalno prerazporeditev bogastva! Začnimo jemati nazaj tisto, kar je naše!
Dobro financirano in vključujoče nadnacionalno socialno varnost! Zavračamo načrte za obnovo gospodarstva, ki še naprej obremenjujejo več desetletnega zniževanja socialne pomoči žensk in migrantov. Vzpostaviti želimo nadnacionalne povezave med boji za socialno pomoč, ostale oblike pomoči in socialno varnostjo. Čeprav se pogoji socialnih transferjev od države do države razlikujejo, temeljijo na spolu in rasistični delitvi dela ter razlikah v plačah, ki ustvarjajo hierarhije med ženskami različnih narodnosti. Te hierarhije želimo nadnacionalno spremeniti v skupen boj proti patriarhalni blaginji!
Brezpogojno evropsko dovoljenje za prebivanje za vse migrante, begunce in prosilce za azil! Zavračamo način, kako vlade in šefi izsiljujejo migrante, tako da nalagajo nemogoče gospodarske in institucionalne zahteve, potrebne za pridobitev in podaljšanje dovoljenj za prebivanje. To prisili priseljence, zlasti iz zunaj EU, v sicer nesprejemljive delovne pogoje.
Varna in boljša stanovanja za vse! Do marca 2020 smo se dodobra znašli v že v globoki stanovanjski krizi. Tekom pandemije so se naši domovi še bolj politizirali, brez upoštevanja nas samih in brez našega soglasja! Zahtevamo primerna in finančno dostopna stanovanja za vse, brez prenatrpanosti in negotovih razmer! Pozivamo k takojšnji premestitvi oseb, ki so bile žrtve nasilja v družini!
Z našo stavko delavcev in delavk v bistveni sektorjih želimo pokazati, da je naše življenje in naš boj bistvenega pomena! Zato moramo čezmejno združiti moč. Pozivamo vse da naj 8. marca nazorno pokažejo silo nujnega dela in ga uporabijo kot orožje, da vzpostavimo svoje pogoje za obnovo po pandemiji!
Vse pozivamo, da organizirajo stavke na delovnih mestih in zunaj njih, demonstracije, pohode, zbore, flashmobe, simbolne akcije, pañuelazos, ruidazos! Porinimo sindikate, da podprejo stavko! Zamislimo si načine, kako narediti vidnejše naše različne borbe in jih čezmejno povezati.
Pozivamo vse ženske, migrante in delavce_ke, ki delijo našo vizijo in zahteve, da se nam pridružijo na javnem zboru 21. februarja, kjer bomo razpravljali o obzorjih stavke!
Vabimo vse, ki se identificirajo s tem manifestom, da ga podpišejo, delijo ali prevedejo v svoj jezik, da bo lahko dosegel več žensk, migrantov in delavcev.
Če je naše delo bistveno, je bistveno naše življenje, in bistvena je tudi naša stavka!
Manifest podpišite tukaj: https://forms.gle/zpNnciKrGZikBHB79
Bodite v stiku z nami na Facebooku (EAST – Essential Autonomous Struggles Transnational) ali po e-pošti na essentialstruggles@gmail.com.